 |
 |
 |
|
|
|
 |
 |
 |
 |
Ta obrabljena floskula me spomni na bivšega sodelavca, ki se je tako tolažil vsakokrat, ko je naredil kakšno neumno napako. Pa je nakazal 1500 €, namesto 1500 $ in par minut za tem je že zmagoslavno in motivacijsko oznanil: »Še ena napaka! Še nekaj sem se naučil! Še ena zmaga!«
Vendar jaz vseeno mislim, da to ni pravi način. Iz napake se namreč naučimo kar se NE sme, četudi ni ta napaka naša. Tisti, ki se je iz napak veliko naučil mora biti zelo obremenjen. V glavi namreč nosi ogromno stvari, ki jih ne sme narediti.
…ste se morda na svojih napakah že naučili:
…
Naučimo se torej kaj na uspehih:
Petra R.
Odkar poznam Mita, sem poleg klasičnega osebnega trenerstva odkrila tudi novo področje, SOS trening v majhni skupini. Naloge so različne, nepredvidljive in spominjajo na otroško igrišče, ki razpolaga s trenutnimi igrali. Zato je vadba zabavna in motivacijska, ker se vsi udeleženci trudimo v isto smer in hkrati spodbujamo, da iz sebe potegnemo najboljše. Priporočam jo vsem, ki jih dolgočasi enoličnost vadbe, presenetljivo je, da so tako preproste vaje resnično učinkovite in celo učinkovitejše kot so razni trenažerji in naprave na fitnesih. Prav razvadili smo se z napravicami, ko imamo takorekoč vse na dosegu roke, če bi le imeli domišljijo:-) Ni lepšega, ko veš, da lahko tudi brez napravic dosežeš enake ali boljše rezultate na zabaven način.
Irena D., 47 let
Ko je moja najstniška hči slišala, da grem v fitnes, je nejevereno vprašal: »A ti to prostovoljno?« Ja, je že tako, da se ženska kdaj odloči za kaj, kar se zdi družini nenavadno. No, če bi takrat, ko sem šla prvič prostovoljno tja, naletela na kakšnega nabildanega samovšečnega dečka, bi najbrž res šla samo enkrat. Ker sem bila dogovorjena z Mitom, je prostovoljni odhod v fitnes v zimskih mesecih postal moja dobra navada. Začetno nelagodje se je hitro spremenilo v občutek čisto običajne skrbi zase. Ko je prišla pomlad, me je Mito seznanil z nordijsko hojo: najboljši in najpreprostejši način, da kaj zase storim tudi na mojih običajnih sprehajalnih terenih. Vmes na kakšni ograji na mostu opravim še vaje, ki mi jih je pokazal. Deluje! Za sedaj še vsakič znova čutim mišice tudi naslednji dan, ampak prav to me vse bolj veseli.
Pika K., 35 let
»No sport, my dear, no sports!« baje je bil to odgovor Winstona Churchillana vprašanje novinarke, kakšen je njegov osebni recept za dolgo življenje. Moj najljubši in največkrat uporabljani citat;-)). Lepo se je povezoval tudi z mojim sistemom prehranjevanja: jedla sem, če sem ravno opazila, da sem lačna in kadar sem pač imela čas. Srečanje z osebnim trenerjem Mitom mi je podarila sestra, ki je vzor discipline. Najbrž mi je hotela kaj sporočiti. OK: na srečanje grem, potem si bom pa že kaj izmislila, sem si rekla. A ko me je človek, ki me je prvič videl, opozoril na čudno držo moje desne rame, ko mi je povedal nekaj presenetljivih stvari o prehrani, ko sem temeljito prebrala besedila na njegovi spletni strani in njegove odgovore na forumih, na katerih sodeluje, sem se odločila, da poskusim tudi zares. Zdaj delam z njim že 3 mesece. Všeč mi je, da je trening prilagojen mojim ubornim, a od tedna do tedna boljšim zmožnostim. Navdušena sem nad stranskimi učinki: predpisal mi je zajtrk in pitje večjih količin vode in ob dokaj redni vadbi se mi (kar brez krem) zmanjšuje celulit! Tega ne propagira, ampak meni se res prav to dogaja. In kar je najbolj presenetljivo: očitno vadba res vpliva na serotonin. Jaz, ki sem bila na stališču »predvsem pa nobenega športa, ker je smrtno nevaren«, sem po vsakem treningu preprosto – srečna. Patetično, kajne? Ampak veste: patetika je plemenito čustvo. Mito je motivator, ki je spremenil moj odnos do gibanja. Pa še zabaven dečko je! Ogromno sem se naučila od njega: o lastnem telesu pa tudi o življenju nasploh.
Irena M.
SOS vadba je posebna metoda vadbe, kjer sem ob dobri motivaciji bogato izkušenega in strokovno usposobljenega trenerja Mita z vajami dosegla natančno tisto, kar sem želela – preoblikovanost telesa, čvrste mišice, izgubo maščob, večjo gibljivost in izboljšanje telesne drže.
Pri SOS vadbi mi je, poleg tega, da poteka v lepem in čistem ambientu, všeč predvsem to, da te pričakajo vedno prijazni in nasmejani s polno pozitivne energije, da ni nikoli preveliko število vadečih in da je vadbeni program pripravljen vedno malo drugače, kar mi daje še dodatno vzpodbudo za obiskovanje SOS vadbe.
Mojca Zupančič, 43 let
Decembra 2009 mi je tehtnica kazala 85 kilogramov. Več kot kdajkoli v življenju, vključno z nosečnostmi. Moja obsesija so postala branja o kavitaciji, liposukciji in drugih metodah, ki se zdijo kot bližnjice do lepše postave. Še dobro, da se mi je vmes utrnil spomin na znanko, ki je pred leti iz okrogle ženske postala prava vitka mrha. Nekje v ozadju je odzvanjalo, da ji je k temu pomagal osebni trener. Seveda – imela je premožnega moža in si je to lahko privoščila! Seveda: spet izgovor, da drugi lahko, jaz pa ne morem. Še dobro, da se mi je utrnilo, da pravzaprav ne vem, koliko to stane. Pa sem začela brskati in sem izbrskala Mitota. Najboljša najdba! Takoj po novem letu sva začela in zdaj mi je vseeno, koliko tehtam. Dvakrat na teden grem v fitnes in moja stegna postajajo vitkejša, mlahavost na nadlakteh je izginila, predvsem pa me navdušujejo moje zmogljivosti. A si lahko predstavljate, da pri mojih letih in po desetletju popolne pasivnosti zdaj mimogrede opravim 15 dvigov 12-kilogramske uteži v eni in nato še v drugi roki, da mimogrede pretečem 30 stopnic navzgor in da se po vsakem treningu počutim – odlično! Toplo priporočam. Ne morete vedeti zakaj, dokler ne poskusite.
Jaz pa se lahko le iskreno zahvalim vsem mojim strankam. Veliko sem se naučil od vas o vztrajnosti, trmi, predanosti, pridnosti, doslednosti, dostojanstvu itd… Vse to mi je navdih, da vsako jutro vstanem zadovoljen, ker vem, da bom spet v krasni družbi odličnih ljudi.
 |
 |
 |
