»Malo proteinčkov, malo ogljikovih hidratkov…« je moč slišati »fitneserčke«, kako grulijo svojim varovancem glede prehrane. Potem pa še kakšen stavek o nenasičenih maščobah, beljakovinah zvečer in res dobiš vtis, da je ta fitnes prehrana nekaj logičnega in preprostega. Torej 5 do 6 uravnoteženih obrokov na dan, v pravem razmerju in vsi bomo lepi in suhi. Vsake toliko časa pa se najde kdo, ki na kakšnem forumu postavi kakšno tistih »čudnih« vprašanj. Takšnemu postu potem vsi fitnes entuziasti v norčavem slogu odpišejo še kakšno lekcijo iz »fitnes prehrane« in debata je ponavadi zaključena. Tistih »čudakov«, ki zagovarjajo prehrano po krvnih skupinah, vegetarjanstvo ali kaj še bolj eksotičnega in neobičajnega ponavadi nihče ne jemlje resno. Jih vi? Kako bi jih le, če je stvar v resnici tako preprosta. Tudi jaz jih nisem. Mogoče pa bi morali vsako takšno vprašanje obravnavati nekoliko bolj sprejemljivo, kritično in strpno. Več, ko o teh zadevah bereš in spremljaš, bolj prihajaš do spoznanja, da: »Mogoče pa resnica le ni tako preprosta?« To je stvar, ki me muči zadnjih nekaj let in o tem bi govoril ta sestavek. Mogoče pa se bojite, da bo to le ustvarilo zmedo v vašem vedenju na temo fitnes prehrana. V tem primeru raje ne berite dalje. Če pa se ne bojite zvedeti kaj novega, neznanega, kaj »fitnes bogokletnega« pa navalite z branjem –Mito časti!
Morate biti prijavljeni za dostop do celotnega članka
Globalizacija je res super stvar. V Angliji si lahko že kupijo Iphone4 generacije, še malo pa se ga bo dalo kupiti tudi pri nas! Je pa res, da vse stvari v našo malo Slovenijo pridejo z malo zamudo. Dočakali smo že marsikaj in marsikaj bo še prišlo. Žal pa smo v zadnjem času z zahoda tudi pri nas dočakali nekaj doping afer. Ljudje se zgražajo, dajejo ostre komentarje in uporabljajo »resne« besede: odgovornost, dostojanstvo, zdravje, goljufanje … Novinarji pišejo »strokovne« članke o steroidih. Takšni strokovnjaki potem s prstom kažejo na prodajalne s športno prehrano in za katastrofo krivijo tisti prah v “kantah za barvo”. Kaj je v resnici v teh kantah, naši bralci zagotovo vedo. Najboljše pojasnilo nekemu skeptiku, pa sem slišal od Gorana (Lorencin; op), ki pravi: »…mleko v prahu je tretjerazredni mlečni izdelek proti nekem sirotkinem izolatu, vendar pa ljudje mislijo, da je mleko v prahu veliko boljši, ker je gor narisan dojenček.« Vendar to ni tema tega članka. V tem članku bi rad napisal nekaj dejstev o steroidih, kako in zakaj so se tako razširili, kdaj so jih prvič uporabili v športu. Tematika je pereča. V današnjem času smo navajeni dobiti vse in to takoj. Verjetno prav zato toliko mladih fantov nasede obljubam lokalnih »dilerjev«. Stvar pa je vse prej kot preprosta, v tej godlji je kar nekaj dvoličnosti.
Do leta 1940, je večina farmarjev vračala esencialne minerale nazaj v zemljo s steljo, gnojenjem in kolobarjenjem. Omenjene metode za vzdrževanje kvalitete zemlje, so bile v uporabi od začetka kmetijstva. Nato pa so ob koncu druge svetovne vojne, velika farmacevtska podjetja, ki so izdelovala nitrate in fosfate za vojno industrijo oziroma za eksplozivna sredstva, naenkrat ostala s polnimi skladišči in brez pravih kupcev. Ker so si goreče prizadevali pridobiti novo tržišče, so pričeli prodajati nitratno/fosfatno/kalijevo mešanico gnojil, po smešno nizkih cenah, ki so naredile tradicionalne metode kmetovanja neekonomične.
