Ta zima je pomahala v slovo in nas za konec še malo zasula z belim beraškim gnojem. Zame je bila naporna, polna dolgih poti, hotelov, smučišč… Smučarske sezone je zdaj konec in stvari so se umirile tudi zame.
Pričel sem zopet trenirati po ustaljenem režimu in na treningih srečal nekaj starih znancev in/ali prijateljev. Tako sem uzrl Iztoka, ki je že prava »stara sablja« v vadbi. Naš Iztok trenira že zelo dolgo časa, kakšnega »vidnega« napredka pa ni opaziti. Ne vem, ali si noče sam priznati ali to opažamo samo drugi okrog njega. Zase vedno najde kupček raznih izgovorov, ko naš pogovor nanese na razpredanja o vsebinah in ciljih treninga. Saj poznate takšne kot: » zaradi platfusa ne morem imeti močnih mečnih mišic…«
Morate biti prijavljeni za dostop do celotnega članka
 Globalizacija je res super stvar. V Angliji si lahko že kupijo Iphone4 generacije, še malo pa se ga bo dalo kupiti tudi pri nas! Je pa res, da vse stvari v našo malo Slovenijo pridejo z malo zamudo. Dočakali smo že marsikaj in marsikaj bo še prišlo. Žal pa smo v zadnjem času z zahoda tudi pri nas dočakali nekaj doping afer. Ljudje se zgražajo, dajejo ostre komentarje in uporabljajo »resne« besede: odgovornost, dostojanstvo, zdravje, goljufanje … Novinarji pišejo »strokovne« članke o steroidih. Takšni strokovnjaki potem s prstom kažejo na prodajalne s športno prehrano in za katastrofo krivijo tisti prah v “kantah za barvo”. Kaj je v resnici v teh kantah, naši bralci zagotovo vedo. Najboljše pojasnilo nekemu skeptiku, pa sem slišal od Gorana (Lorencin; op), ki pravi: »…mleko v prahu je tretjerazredni mlečni izdelek proti nekem sirotkinem izolatu, vendar pa ljudje mislijo, da je mleko v prahu veliko boljši, ker je gor narisan dojenček.« Vendar to ni tema tega članka. V tem članku bi rad napisal nekaj dejstev o steroidih, kako in zakaj so se tako razširili, kdaj so jih prvič uporabili v športu. Tematika je pereča. V današnjem času smo navajeni dobiti vse in to takoj. Verjetno prav zato toliko mladih fantov nasede obljubam lokalnih »dilerjev«. Stvar pa je vse prej kot preprosta, v tej godlji je kar nekaj dvoličnosti.
Morate biti prijavljeni za dostop do celotnega članka
"Ne maram fitnesa! Raje grem ven v naravo, ne maram zaprtih prostorov in neke duhomorne vadbe." No ja, saj po eni strani razumem. Vseeno pa je fitnes zelo prikladen prostor, ko hočeš zase kaj postoriti. Seveda to lažje narediš tam kot doma, saj ti oprema in prostor tam ponavadi nudi vse vrste možnosti. Fitnes je lahko prostor v katerem okrevam po poškodbi ali pa izvajam kondicijske priprave za svoj športni nastop. Zgornji stavek je v večini primerov zgolj opravičilo za tiste, 'ki se jim ne ljubi'. Poleg vsega tega pa je lahko fitnes center tudi zelo zabaven. Ne verjamete? V zadnjih nekaj letih je delo v fitnesu moja služba in zabavalo me je opazovanje tistih tipičnih obiskovalcev. Poimenoval sem jih takole:
Morate biti prijavljeni za dostop do celotnega članka
 Že kakšno desetletje pridno tipkam na svoj računalnik in radovednim odgovarjam na vprašanja, stiske in zagate, s področja treninga in prehrane. V bistvu me je včasih prav to prisililo, da sem se katero temo preštudiral še bolj natančno. Verjemite mi, neštetokrat sem odgovoril na istih par vprašanj. Vedno znova pa me preseneti prostranost človeškega dojemanja stvari kot so: zmerna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, zdrava prehrana, intenziven trening in podobno.
Prav zato imam včasih pri odgovarjanju težave. Jaz namreč zmerno telesno aktivnost dojemam drugače kot nekdo drug, ki nikoli v življenju ni ničesar delal. Zelo pogost je namreč takšen scenarij:
Vprašanje:Rada bi se znebila maščob okoli pasa in bokov. Obstajajo kakšne posebne vaje za to?
Morate biti prijavljeni za dostop do celotnega članka
»Malo proteinčkov, malo ogljikovih hidratkov…« je moč slišati »fitneserčke«, kako grulijo svojim varovancem glede prehrane. Potem pa še kakšen stavek o nenasičenih maščobah, beljakovinah zvečer in res dobiš vtis, da je ta fitnes prehrana nekaj logičnega in preprostega. Torej 5 do 6 uravnoteženih obrokov na dan, v pravem razmerju in vsi bomo lepi in suhi. Vsake toliko časa pa se najde kdo, ki na kakšnem forumu postavi kakšno tistih »čudnih« vprašanj. Takšnemu postu potem vsi fitnes entuziasti v norčavem slogu odpišejo še kakšno lekcijo iz »fitnes prehrane« in debata je ponavadi zaključena. Tistih »čudakov«, ki zagovarjajo prehrano po krvnih skupinah, vegetarjanstvo ali kaj še bolj eksotičnega in neobičajnega ponavadi nihče ne jemlje resno. Jih vi? Kako bi jih le, če je stvar v resnici tako preprosta. Tudi jaz jih nisem. Mogoče pa bi morali vsako takšno vprašanje obravnavati nekoliko bolj sprejemljivo, kritično in strpno. Več, ko o teh zadevah bereš in spremljaš, bolj prihajaš do spoznanja, da: »Mogoče pa resnica le ni tako preprosta?« To je stvar, ki me muči zadnjih nekaj let in o tem bi govoril ta sestavek. Mogoče pa se bojite, da bo to le ustvarilo zmedo v vašem vedenju na temo fitnes prehrana. V tem primeru raje ne berite dalje. Če pa se ne bojite zvedeti kaj novega, neznanega, kaj »fitnes bogokletnega« pa navalite z branjem –Mito časti!
Morate biti prijavljeni za dostop do celotnega članka
Začelo se je že zjutraj, ko vas je nekdo zaparkiral na parkirišču, potem ste 20 minut iskali prosto parkirno mesto. Ta dan imate težave z dostopom do interneta, ker vam popravljajo napeljavo. Odgovoriti morate na najmanj 20 e- mailov. Situacija je napeta, dokumentacijo bi bilo potrebno že oddati, telefon zvoni neprenehoma. Povrh tega, pa se vam je pokvarila klimatska naprava. Šef je nepopustljiv, zahteva od vas končane projekte. Spet boste do večera v službi, za malico ni časa… Scenarij je sicer izmišljen, venda,r če bi ga nekomu opisa, bi se brez dvoma strinjal, da je takšno delo res stresno.
Morate biti prijavljeni za dostop do celotnega članka
 Ko se sprehajam po ulici, od bivše Titove do Prešernovega spomenika in zaslišim godbo iz glasbil uličnih umetnikov, se spomnem zgodbice, ki mi jo je nekoč pripovedovala babica. Tudi ta se kot vse zgodbice, obvezno začne z ‘že dolgo tega’. …naj bi se prav na tej ulici zbrali glasbeniki, ki so začeli igrati tako lepo in ubrano melodijo, da nihče, ki je prišel mimo, ni mogel , ostati ravnodušen. Igrali so tako lepo, da je prav vsak mimoidoči začel plesati. Tako je plesala cela ulica. Melodija je bila tako lepa in poskočna, da so ljudje v hipu pozabili na svoje težave in se predali poskočnemu ritmu. Plesali so prav vsi, mladi, stari, ženske, moški, otroci, bogati ali revni. Tako je plesalo vedno več ljudi in ko je bilo plesno razpoloženje na Čopovi ulici na višku, sta mimo prišla dva gluha prijatelja. Z začudenjem sta gledala na vso to poskakovanje, saj glasbe jasno nista slišala. Po nekaj minutah začudenega opazovanja, pa sta prišla do zaključka, da se je tukaj očitno vsem zmešalo.
Morate biti prijavljeni za dostop do celotnega članka
 Do leta 1940, je večina farmarjev vračala esencialne minerale nazaj v zemljo s steljo, gnojenjem in kolobarjenjem. Omenjene metode za vzdrževanje kvalitete zemlje, so bile v uporabi od začetka kmetijstva. Nato pa so ob koncu druge svetovne vojne, velika farmacevtska podjetja, ki so izdelovala nitrate in fosfate za vojno industrijo oziroma za eksplozivna sredstva, naenkrat ostala s polnimi skladišči in brez pravih kupcev. Ker so si goreče prizadevali pridobiti novo tržišče, so pričeli prodajati nitratno/fosfatno/kalijevo mešanico gnojil, po smešno nizkih cenah, ki so naredile tradicionalne metode kmetovanja neekonomične.
Morate biti prijavljeni za dostop do celotnega članka
V mojih študijskih časih, sem si moral sobo v Ljubljani marsikdaj deliti. Tako lahko spoznaš zelo veliko ljudi in značajev. Žal pa spoznaš in živiš včasih tudi s takšnimi, ki bi jih najraje zgrešil. Največ sivih las mi je povzročil cimer, ki se je imel za »iznajdljivega«. Bil pa je namreč zelo “komot” in len. Ker se mu ni dalo iskati, kje je pustil papirnate robce, si je brisal nos s toaletnim papirjem, ko pa je tega zmanjkalo, je po sili razmer le poiskal zavojček papirnatih robcev in te sva potem » iznajdljivo »uporabljala namesto toaletnega papirja. Takšne iznajdljivosti ne maram in ji zato brezkompromisno pravim lenoba. Nič pa nimam proti tisti drugi, pravi iznajdljivosti. Le – ta pride marsikdaj prav, ko je potrebno pojesti puding pa nimaš žlice ali pa odpreti konzervo, pa nimaš odpirača. Trdim, da je prav iznajdljivost bistvenega pomena pri športnem treniranju. Veliko bolj jasno Vam bo, kaj s tem mislim, če bom to razložil na primeru.
Morate biti prijavljeni za dostop do celotnega članka
|
|
Ne dolgo nazaj sem presenečen ugotovil, da v medicini, res obstaja izraz, ki je povzet po neki knjižni uspešnici. Reče se mu Munchausenov sindrom. S tem namreč označujejo tiste bolestne lažnjivce. Jasna stvar, če ste prebrali knjigo o baronu Munchausnu in njegovih prigodah. Knjigo je napisal Rudolf Erich Raspe, napisana pa je po zgodbah človeka z odlično domišljijo. Karl Friedrich Hieronymus je bil nemški baron, ki si je svoj kruh služil v pruski vojski, ker so bili časi takšni se je boril vglavnem proti Turkom. Ko pa se je upokojil, si je svoj prosti čas krajšal s pripovedovanjem različih prigod. Kot sem že omenil, imel je res divjo domišljijo. Knjiga je res vredna branja, če ne prej, pa takrat ko boste svojim otrokom brali pravljice.
